Izračun odpravnine
Koliko bruto odpravnine vam pripada, ko vam delodajalec redno odpove zaradi poslovnega razloga ali nesposobnosti, in ob upokojitvi.
Odpravnina ob odpovedi (108. člen ZDR-1)
Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, mora izplačati odpravnino. Osnova je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada:
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove za vsako leto, če je zaposlen več kot deset do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto, če je zaposlen več kot 20 let.
Šteje delo pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih. Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače.
Višji delež velja za vsa leta. Če ste zaposleni 11 let, je odpravnina 11 × 1/4 osnove, ne 10 × 1/5 + 1 × 1/4. Po sodni praksi (VDSS Pdp 336/2023) že preseganje dopolnjenih 10 let, tudi za en dan, uvrsti delavca v višji razred. Pri osnovi 3.000 € in 11 letih to pomeni 11 × 750 € = 8.250 €.
Razlaga, ki jo uporablja izračun: zakon govori o „vsakem letu dela“. Izračun množi samo dopolnjena leta: pri 5 letih in 6 mesecih je to 5 let, nepopolno zadnje leto se ne šteje. Za ugotavljanje, ali je delavec zaposlen „več kot“ eno, deset ali 20 let, štejejo prvi in zadnji dan zaposlitve; že en dan čez mejo uvrsti delavca v višji delež. Če vaša pogodba ali sodna praksa šteje drugače, se znesek lahko razlikuje.
Kdaj odpravnina ne pripada
- Delavec ne sprejme ponudbe ustrezne zaposlitve za nedoločen čas pri istem delodajalcu (91. člen, 4. odstavek). Če sprejme ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, odpravnine nima (91. člen, 3. odstavek).
- Delodajalec ponudi ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu in se ta zaveže upoštevati vašo delovno dobo (92. člen).
Odpravnina ob odpovedi iz krivdnega razloga ne pripada. Ta izračun obravnava samo odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ter upokojitev.
Odpravnina ob upokojitvi (132. člen ZDR-1)
Če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače, pripada delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh povprečnih plač delavca, če je to ugodneje. Pri krajšem delovnem času je sorazmerna, razen po 67. členu. Kdor se po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju te zaposlitve nima pravice do nje (132. člen, 2. odstavek). Če je delodajalec financiral dokup pokojninske dobe, veljajo omejitve iz 5. odstavka.
Pravila, ki jih uporablja izračun
| Pravilo | Vir |
|---|---|
| Osnova: povprečna plača zadnjih treh mesecev | ZDR-1, 108. člen, 1. odstavek |
| 1/5, 1/4, 1/3 osnove za vsako leto | ZDR-1, 108. člen, 2. odstavek |
| Višji delež za vsa leta, tudi ob preseganju meje za en dan | VDSS Pdp 336/2023 (povzeto po strokovnih virih) |
| Delo pri pravnih prednikih se šteje | ZDR-1, 108. člen, 3. odstavek |
| Zgornja meja desetkratnik osnove | ZDR-1, 108. člen, 4. odstavek |
| Brez odpravnine ob zavrnitvi ustrezne zaposlitve | ZDR-1, 91. člen |
| Odpravnina ob upokojitvi: 2 povprečni plači, vsaj 5 let | ZDR-1, 132. člen |
Pravila preverjena 19. 11. 2026 v besedilu zakona (neuradno prečiščeno besedilo ZDR-1 s spremembami do 20. 9. 2025). Zakon na pisrs.si.
Reba Labs Orodja, tools.reba-labs.com. Informacija, ne pravni nasvet.